Ko dobiš dojenčka, kmalu ugotoviš, da ima svojo rutino, ti pa si tisti, ki se ji moraš prilagoditi. Sprehodi, igra, pravljice, kopanje, masaža, hranjenje, spanje … Težko nadziraš vse, kar dojenček v določenem trenutku potrebuje ali želi. Potrebe dojenčka te lahko hitro potegnejo vase in ob vsem tem pozabiš nase.
Vse se začne pri tebi osebno. Pri mami. Ko mama pozabi nase, ima to vpliv na dojenčka. Pravijo »ko je mama dobro, je otrok dobro«. In da otrok v prvi vrsti pravzaprav ne potrebuje dobre mame, ampak mamo, ki je dobro, ki se počuti dobro, je umirjena, zadovoljna, srečna in srčna. Vsi občutki mame se zrcalijo na njenega dojenčka.
Pri vsem tem tempu mama hitro pozabi nase, kar pa vodi v žalost in izčrpavanje. V odnose, ki niso lahkotni in ljubeči, ampak polni skrbi in živčnosti. Zato ženska, ki je hkrati tudi mama, ne sme pozabiti nase.
Jutro je običajno (a ne nujno) najbolj idealen čas zate. Dovolj je že, če si vzameš le nekaj minut in narediš nekaj, kar ti poboža dušo in ti da zagon za nov dan.
Mama si mora čas zase vzeti zavestno. Vsaj nekaj dni traja, da rutina postane navada, ki je ne izpustimo več. Če si boš zjutraj vzela trenutek, da zbereš svoje misli in jih naravnaš na pozitivo, bo celoten dan lepše tekel – bolj mirna in potrpežljiva boš z otrokom, imela boš več energije za vzgojne izzive.
Kot mamici ti je zagotovo pomemben spanec in se zjutraj zbujaš takrat, ko se zbuja dojenček. Škoda bi bilo, da si zjutraj ukradeš pomembne minute spanja, saj je tudi počitek izrednega pomena za boljše počutje. Rešitev je, da najprej z dojenčkom opraviš jutranjo rutino, nato pa se za vsaj nekaj minut posvetiš tudi sebi in svojim potrebam.
V ožji družini preveri, kdo bi bil vesel in bi ti lahko pomagal ter dojenčka animiral kratek čas, da si lahko kot mama rezerviraš čas zase in v miru narediš stvari, ki so ti pomembne. Morda lahko vključiš sestro, brata, mami, babi … Mogoče prijateljico, teto ali sosedo. Vsekakor pa nekoga, ki mu zaupaš. Sem prepričana, da bodo tudi oni veseli, če bodo lahko z dojenčkom preživeli več časa.
Če ti jutranja rutina po neprespani noči predstavlja stres, jo prestavi na drugo uro tekom dneva. Morda bi ti bolj odgovarjalo, da si čas zase vzameš zvečer, ko otrok zaspi. Ni pomembno, kdaj tekom dneva si vzameš čas zase. Pomembno je, da najdeš tistih nekaj minut v dnevu, ko boš ti lahko samo ti in boš počela nekaj, kar te osrečuje, izpopolnjuje in polni z energijo.
Pomembno je skrbeti tudi za partnerski odnos, saj ga prihod dojenčka lahko močno razburka. Rešitev je v razdelitvi dela – prosi partnerja za pomoč. Ko je on v službi, si v službi tudi ti, saj skrbiš za vajinega dojenčka. Ko je doma, naj se partner aktivno vključi v gospodinjska opravila in skrb za otroka.
Tudi za očete je pomembno, da z otrokom preživljajo kvaliteten čas. Lahko ga spodbudiš, da se nauči masažnih prijemov in si vzame nekaj minut dnevno za masažo, skozi katero se bo še močneje povezal z dojenčkom. Ti pa ta čas lahko izkoristiš zase in narediš nekaj za svojo dušo.
Če dojenček veliko spi ali se sam zaigra na blazini, si kakšno minuto zase lahko vzameš tudi v tistem delu dneva, ko sta z dojenčkom sama. Tako boš kasneje lažje svoj čas namenila tudi partnerju in ne boš ves čas razmišljala, kaj vse bi še morala postoriti, in da tako ali tako nimaš nič časa zase.
Znano je, da se otroci počutijo varneje, če imajo utečeno rutino. A rutina je v pomoč celotni družini. Navajeni smo namreč hitrega tempa, ves čas hitimo in smo z mislimi pri več stvareh naenkrat. Prav zato je dobro, da imamo vsaj znotraj družine neko rutino, ki nam bo dala občutek varnosti.
Rutina je lahko jutranja nega, masaža dojenčka za lepši začetek dneva, mamina kavica ob dojenčku, ki se igra na blazini, dopoldanski sprehod v naravi, skupno kosilo, večerno kopanje, branje pravljice za lahko noč. Rutina na nek način postane družinska tradicija in daje občutek pripadnosti, pomirjujoč občutek, da je vse v redu.
Rutina zahteva nekaj dogovorov med odraslimi, pa tudi kompromise. Ko iz dvojine postanete družina, življenje pač ni več enako, rutina pa se kasneje še večkrat spremeni – življenje s šolarjem namreč ni enako kot z dojenčkom.
Tudi starejši otroci potrebujejo rutino, a jo seveda prilagodite starosti otroka. Masaža je odlična povezava otroka s staršem, ki jo lahko ohranite vse do najstniških let. Večer je lahko družinski čas, ko en od staršev bere pravljico, drugi pa otroku zmasira stopala in ob tem morda nanese še kakšno kremo z eteričnimi olji, ki ohranjajo dober imunski sistem. Pravljico lahko združite z masažo in z masažnimi gibi sledite pravljici – bodite iznajdljivi in kreativni.
In ne pozabite na svojo rutino – nekaj minut v dnevu vam pripada ne glede na zasedene urnike. Vzemite si čas zase in za nekaj minut izklopite zunanji svet. Počnite tisto, kar vas veseli, in ne pozabite na žensko v sebi.
Moje ime je Petra Peterlin in sem certificirana inštruktorica masaže dojenčka po IAIM metodi. Sem mamica šestletni hčerki in dveletnemu sinu.
Moja prva masaža © 2024 – Vse pravice pridržane.
